Vsak pacient pozna bolezenske spremembe na koreninah zoba pod imenom granulom in cista. Obolenje zdravimo najprej z endodontskim zdravljenjem, pri katerem zdravila vnesemo neposredno v korenino zoba.

Apikotomija
Če zdravljenje z antibiotiki ni uspešno, opravimo manjšo operacijo za odstranitev bolezenskih sprememb na vrhu korenine zoba.

Kiretaža/reženjska operacija (zaprto in odprto čiščenje in glajenje korenine zoba)
Pri obolelih dlesnih lahko razen s preventivnimi navodili za pravilno čiščenje zob in s čiščenjem zobnega kamna pomagamo tudi z antibiotičnim zdravljenjem dlesni, z laserskim obsevanjem ter z ozonsko terapijo. Če se obolenje (parodontoza) razširi globlje pod dlesen, opravimo kiretažo – odstranjevanje odmrlih celic oziroma mas izpod dlesni. Če pa je parodontoza že toliko napredovala, da so žepki med zobom in dlesnijo globoki tri milimetre ali več, se moramo zateči h kirurški metodi: manjšo operacijo na kosti in dlesni imenujemo reženjska operacija.

Umetna kost
Redkeje pride pri obolenju na kosti do tolikšne poškodbe, da se kost ne more več sama regenerirati. V tem primeru si pomagamo z dodajanjem mešanice lastne in umetne kosti. Z membrano iz goretexa omogočimo oboleli kosti, da se v primernem času regenerira.
Z mešanico kosti in kolagena lahko delno regeneriramo kost tudi pri kiretažah.

Protetična rehabilitacija
Če odpovejo vse omenjene tehnike zdravljenja, je treba zob odstraniti, vendar pa tudi v tem primeru obstaja možnost protetične rehabilitacije: odstranjeni zob nadomestimo z umetno krono, mostičkom ali z implantološko-protetično oskrbo, ki jo lahko izvajamo po 18. letu starosti, ko je možno izgubljeni zob nadomestiti z vsadkom.

Implantat (vsadek)
Po 17. oziroma 18. letu starosti je pri odstranjenem stalnem zobu možno korenino zoba nadomestiti z zobnim vsadkom. Implantat namestimo v kost zgornje oziroma spodnje čeljusti. Po treh do šestih mesecih, ko se kost pozdravi in se vsadek integrira v kost, lahko implantat opravlja nalogo sidra (temelja), na katerega namestimo krono. Na več v kost vsajenih implantatov lahko namestimo zobni mostiček. Implantati lahko opravljajo tudi vlogo nosilca za različne snemljivo-protetične nadomestke (kar je zaradi anatomije ust posebej pomembno pri spodnji čeljusti).

Avtotransplatacija zob (pri otrocih)
Pri otrocih najpogosteje ne izrastejo 2., 4. in 5. zob. Včasih pride v otroštvu tudi do nesrečnega izbitja zob. V vseh teh primerih je najprimernejša metoda za nadomestitev zoba avtotransplantacija, ki omogoča normalen razvoj kosti (čeljusti) in ortodontsko obravnavno: zob se vraste v novo mesto in funkcionira kot normalen zob. Presajen zob vselej potrebuje primerno preoblikovanje, da ustreza tudi estetskim zahtevam oziroma funkciji. Z avtotransplantacijo zoba dosežemo sinhrono rast zoba in čeljusti ter preprečimo moten razvoj čeljusti in obrazne fizionomije.